MODELI SE PREDSTAVIJO (od leve proti desni)

TINA Cerk

" Sem pozitivna in nasmejana. Živim življenje v polni meri, kljub temu, da sem se zaradi mišične distrofije, pri 15-ih vsedla na invalidski voziče. Pa kaj za to: »lajf si vzemi na izi«. Rada se soočam z izzivi. Sproščajo me risanje, glasba in petje."

DAVID Žnidaršič

" Kljub poškodbi možganov, v prometni nesreči pri 6-ih, se uspešno in z nasmehom spopadam s študijem matematike, ter drugimi izzivi življenja. Rad imam dolge sprehode, še bolj potovanja, kot večni sanjač, pa se rad izgubim v prebiranju knjig. "

BARBARA Šamperl" Rada imam sonce in drobne stvari. Imam cerebralno paralizo, zaradi katere težje hodim in uporabljam voziček. Študiram na Fakulteti za upravo. Rada potujem, spoznavam nove ljudi in kulture. Zanima me umetnost, knjige, ples in gledališče. "
LEA Bernik

" Sem študentka Fakultete za Družbene vede, ki obožuje petje, slikanje in igranje biljarda. Imam artrogripozo, kar pomeni, da imam zatrjene sklepe. Rada se smejim, uživam vsak trenutek življenja in sem svobodna v sebi. "

HELENA Jehart

" Sem maserka in večna optimistka. Moje življenje je v znamenju rožnate barve, edina sivina v mojem življenju je bila siva mrena, zaradi katere mi je ostalo 20% vida. Ukvarjam se z naravoslovno fotografijo. "

DANIELA Šorc
" Nekateri pravijo, da sem nepoboljšljivi romantik, še bolj mi laskajo tisti, ki opazijo moj občutek za lepoto. V duši drzna in mehka, a m(odl)očna. Krhkost, ki jo odraža moje telo, je posledica živčno-mišičnega obolenja, zaradi katerega nisem nikoli shodila. Sem študentka mag. študija na Fakulteti za družbene vede in strokovna sodelavka na Društvu študentov invalidov Slovenije, z izbranim okusom za čokolado. Ljubim odkritost, prijatelje...Modo, ples in glasbo. "

MAJA Vugrinec

" Kljub preprekam, s katerimi se moram soočati zaradi svoje gluhote, uživam v radostih življenja in ustvarjalnosti. Ukvarjam se z gledališkim igralstvom, zanimajo pa me tudi druge umetnosti: risanje, aranžiranje, šivanje... Kot hobby mi je tudi vse, kar je povezano z mojim delom v Mestnem društvu gluhih Ljubljana, ter navijanje za partnerja na košarkarskih tekmah. "

MIJA Pungeršič

" Tako kot se zanimivo sliši moja diagnoza, mielomeningokela, sem taka tudi jaz. Prepuščam se toku življenja in ga sprejemam tako kot je, zato je na mojem obrazu vedno nasmejan in zvezdav pogled, ki zre v neodkrit svet. Sem študentka arhitekture in ljubiteljica umetnosti, narave, kateri se rada predajam... "

MILENA Šmintič

" Sonček za vse, ki znajo videti, da sijem. Lahko bi bila...karkoli bi si želela. Pri 13-ih so mi postavili diagnozo: mišična distrofija. Sem študentka psihologije, umetniška dušica, kateri največji izziv je premagovanje strahu in ovir pri odkrivanju neznanega. "

SELIN Kabatas" V Slovenijo prihajam, iz Stockholma, za eno leto, kot mednarodna prostovoljka. Rojena sem v znamenju Ovna z energičnim temparamentom. Kljub naglušnosti, vedno goreče gledam na pozitivne izzive v življenju. Veliko mi pomeni druženje s prijatelji, z mojim zaročencem, ki je Slovenec, in mojo družino. Rada nakupujem, hodim na zabave in dolga potovanja v katerih odkrivam druge dežele. "

SIMONA Drev
" Sem gluha študentka mikrobiologije, ki je vedno pripravljena na nove izzive. So dnevi, ko me zapelje svet adrenalina, v poletnem času, ki nam ponuja obilo priložnosti za šport, pa se težko uprem plavanju in odbojki na mivki. "

AIDA Demiri" Ne skrbite, če vam diagnoza: otroška paraliza ne pove kaj dosti, kajti skladnost uma s custvi; pozitivna naravnanost z vztrajnostjo in potrpezljivostjo; (samo)spostovanje s samopodobo, so pomembnejsa spoznanja in moja zivljenjska vodila. Telo, misel, lastna vrednost, misterija vsakdana... To sem jaz in moja sreca! "

Frizure: GAŠPER Karničar, salon POVEJ NAPREJ
Stylin, make-up: MILAN Gačanovič
Foto: ANTON Jarc, studijo FOTOKABINA 

fashion avenue

PREDNOVOLETNA ZABAVA ČLANOV Društva študentov invalidov Slovenije

Staro leto je minilo,
ne oziraj se nazaj,
novega pa ne priganjaj,
presenetiti se daj!

Pošteno smo že korakali mimo novembrske dni in kot je mignil čas, je bil tukaj praznični december. Novoletni čas je brez dvoma prava vročica ob prelomnici leta. Vse prinaša sproščeno druženje, med mladimi in starimi, veselje, dobrih želja in največ vsega. Društvo študentov invalidov Slovenije je dne 22.12.2009  organiziralo novoletno srečanje vseh članov. Na večerjo pa so bili povabljeni tudi njihovi simpatizerji, prostovoljci kot tudi šoferji, ki vsak dan s pridnostjo vozijo študente invalide na predavanja, aktivnosti. Ura zbiranja vseh članov je bila ob sedmih zvečer v gostišču Štern, v neposredni bližini avtokamp Ježica. Ob prihodu smo videli zadovoljne, srečne obraze, da nas po dolgem času vidijo, se pozdravili in namenili vsakemu par besed. Letos je bilo začuda veliko mladih gluhih študentov, kar je pohvalno, da za našo gluho populacijo in smo si izbrali dolgo mizo ter se posedli. K mizi pa je pristopil prikupen mladenič na vozičku, Rok, ki je novi član društva DŠIS. Ob pogovoru sem izvedela, da je imel hudo prometno nesrečo in od takrat premaguje vsakdanje telesne ovire. Zelo me je navdušila njegova vizija o prihodnosti, da bo nekoč sprehodil in bil tak kot pred nesrečo. To je fant s veliko ambicijami in njegov duh napolnjen z optimizmom. Seveda ga je pritegnila naša družba, sproščena in vesela, in si jo želel jo spoznati. Ob dobri večerji in dobri družbi si je vsak polepšal dan. Kot vsako leto je tudi tokrat spremljal zabaven program. Društvo DSIS je povabilo glasbenike, ki so poskrbeli za pravi žur in vsi smo se zavrteli v ritmu njihove glasbe. Step'n'roll, skupina študentov na vozičkih in plesalcev, nas je navdušila s svojo plesno točko. Mlada gluha dekleta, Izabela, Maja in Darja pa so se spomnile, da bi lahko tudi one predstavile svojo pevsko-plesno točko in se tako podale na oder ter odpele pesem Uživaj življenje. Kot fotografinja in spremljevalka celotnega programa, bi pohvalila naša dekleta, da imajo dobro organizacijo, inovativne ideje in kreativne možgančke, s katerimi znajo prirediti lep trenutek za vse ljudi.

Simona Drev

Prireditev Zofije Mazej Kukovič pred volitvami Evropskega parlamenta

4. junij 2009 bo dan, ki se ga bom s veseljem spominjala. To je bil dan, ko smo gluhi pred volitvami v Evropski parlament izkoristili priložnost, da smo javno predstavili svoje zahteve po izboljšanju populacije gluhih in naglušnih. Prireditev je potekala na Prešernovem trgu, sredi Ljubljane, pred očmi mimoidočih radovednežev, ki so spremljali pestro dogajanje.

Družbo nam je delala simpatična tolmačica Tanja Giuliatti, ki nam je omogočala spremljanje le tega. Vid Valič kot zvezda stand-up komedije je predstavil Zofijo na nenavaden in zabaven način. Namreč je izpostavil tematiko o nastanku njene avtobiografske knjige Voz na strmini in na komičen način prestavil njeno življenjsko pot ter pridobitev svojih izkušenj, ki so jo utrdile in naredile kot uspešno poslovno žensko. Po uspešno končanem študiju je bila deležna ostrih pogledov, ker niso prenesli uspehov ambicioznih žensk, kot je bila tudi Zofija, v poslovnem svetu, kjer so prevladovali predvsem moški. V njenem času je ženska veljala za temelj družine v vlogi gospodinje, matere in žena možu, ki je garal za družino. Takrat je bila prvinska vrednota družina. Sedaj se vrednote v sodobnem svetu spreminjajo. Spremenil se je položaj žensk, ki so začele zasedati mesta tudi v poslovnem svetu, v katerega je vstopila tudi Zofija. Poleg zanimivega debatiranja med Vidom Valičem in Zofijo M. Kukovič, je bil namenjen trenutek tudi za nas, člane MDGL-ja. Bivša ministrica Zofija Mazej Kukovič, takratna pobudnica za poslanko Evropskega parlamenta je namreč namenila pozornost občinstvu, predvsem gluhim. Ker spremljam problematiko gluhih, s katero se soočam tudi jaz, sem želela ozavestiti ljudi okoli nas, da smo tudi gluhi del družbe. Ker je Zofija aktivna v političnem življenju, in ker se problematika gluhih premika zelo počasi, sem se odločila, da uberem drugo možnost, možnost izpostavljati problematiko gluhih pri gospe Zofiji.

Sama vem in čutim, da lahko sami naredimo marsikaj za boljšo prihodnost nas samih in novih generacij za nami, le znati moramo pridobivati nove izkušnje, kot ta, da sem v javnosti glasno predstavila, kako si želim izboljšati kvaliteto življenja. Kot pobudnica gluhih in društva MDGL sem skupaj s predsednikom MDGL-ja sestavila pismo, ki sem ji ga poslala. Zofija M.Kukovič me je sama osebno prosila, naj ji ga preberem v javnosti. S pismom sem želela opozoriti na nekaj perečih vprašanj, s katerimi se še vedno soočamo v slišečem svetu in smo s tem nase opozorili kot pomembno volilno telo, saj predstavljamo kar 10% prebivalstva. Po prebranem pismu je sledil aplavz ljudi, s strani članov MDGL-ja kakor tudi strani Zofije Kukovič.  Pred koncem nas je presenetila z nastopom skupaj z raperjem 6 Pack Čukurjem, ki sta odpela pesem En lep dan z nekoliko spremenjeno, komično verzijo. Zame je bil dan zanimiv, saj sem odnesla marsikatera nova spoznanja, izkušnje, saj sem prišla do spoznanja, da sem nekako prispevala svoj glas za boljši jutri nas gluhih in bom še vnaprej delovala na tem. Prav tako pa verjamem, da so bili tudi člani MDGL-ja navdušeni nad celotno javno predstavitvijo in se ob tem sprostili.

                                                                                     Simona Drev

Če se ne strinjam s tabo in imam drugačno mnenje,
to še ne pomeni, da sem pametnejši od tebe.
Le drugače mislim

Spoštovana ga. Zofija Mazej Kukovič

Ker ste tik pred volitvami, ste si kljub pestremu tempu vzeli čas za naše člane društva MDGL-ja, pri čemer ste nas ganili s predstavitvijo svoje avtobiografske knjige Voz na strmini. Skozi pričevanje o vaši življenjski poti do uspeha nas je navdušilo, da ste sami s trdim delom, vztrajnostjo in samoiniciativnostjo ustvarili marsikaj, kar je bilo v tistih časih nemogoče. Ker ste aktivni v političnem življenju, bi vam MDGL želelo predstaviti ključno problematiko gluhih in naglušnih, s katerimi se soočamo v naši državi.
V sodobnem svetu se vedno pogosteje pojavlja neenakost v naši državi, v povezavi z gluhimi in naglušnimi, kot tudi slepih in slabovidnih ter ostalih invalidnih oseb. V tem primeru bi najbolj izpostavili problematiko gluhih in naglušnih,zlasti to, kako se slabo uveljavljajo pravice gluhih in naglušnih v Sloveniji. Kar se tiče slabih razmer pri osebah z izgubo sluha, bi bilo potrebno za komunikacijsko premostitev ovir postoriti marsikaj, kot npr.:
• Osebam z izgubo sluha nad 95% (po Fowlerju) je potrebno priznati popolno telesno okvaro in invalidnost. Pri tem je treba zagotoviti pravico do pridobitve osnovne invalidnine, ki pa je v Sloveniji nimamo.
• Nadalje je treba postoriti marsikaj pri premagovanju komunikacijskih ovir, ki so jih deležne osebe z izgubo sluha, kar pomeni lažje prejemanje informacij, ki so javnega značaja, v maternem jeziku gluhih.
• Zagotoviti dostopnost do vseh oblik izobraževanja, npr. uveljavljanja asistenta pri učenju na fakultetah, zapisnikarji, uporabo vseh možnih tehničnih pripomočkov za nemoteno izobraževanje, vključevanje vizualnih informacij na področjih, s katerimi se soočajo gluhe in naglušne osebe
• omogočiti tehnične pripomočke, do katerih gluhi in naglušni v sedanji obstoječi zakonodaji nimajo pravic, pripomočki kot so web camera, svetlobni indikatorji na telefonih in alarmnih zvoncih, baby cry za gluho mater, da spremlja jok svojega dojenčka.
Po vsej tej vsebini, ki pojasnjuje položaj gluhih in naglušnih, želijo te osebe doseči pridobitev teh pravic za premostitev komunikacijskih ovir, verjamemo, da se bo ta problematika rešila pod vodstvom prave osebe, ki bo izborila te pravice gluhih.
Ker ste tik pred volitvami v Evropski parlament, se Mestno društvo gluhih Ljubljana (MDGL) skupaj z njihovimi člani zavedamo, da vsak glas šteje in obenem potrebujete podporo slovenskega naroda in občudujemo vašo hrabrost za odločitev v evropski parlament.
Želimo vam veliko uspeha na volitvah!

Ljubljana,03.06.२००९ Predsednik Saša Lukič in člani MDGL-ja

Le enkrat bi slišal lepoto glasov,
ki zemlji prinašajo mir blagoslov.
O mrtvo za vedno je moje uho
mrtvo je zame, logi pojo.

Le enkrat bi slišal, kar slavček drobi,
bi slišal škrjanca, ki v jutru žgoli.
A niti slutiti ne morem nikdar,
kaj ptičjega petja skrivnosti je čar.

Pastirsko piščalko bi slišal enkrat,
kako bi bil srečen, neizmerno bogat.
A ovce in pašniki molče,
so gluhe doline, so neme gore.

Le enkrat bi slišal prelet melodij,
na pesem srebrno in himno noči,
a pesmi zaprto je moje uho,
zato mi zalivajo solze oko.

Le enkrat zaslišal bi materin glas,
kako bi bil srečen za večnost in čas.
Ljubezen ji berem iz gorskih oči,
a njena ljubezen molči, le molči.

Očetov pozdrav bi zaslišal enkrat,
bi slišal, da sestri in bratu sem brat.
A tiho, kot v grobu je zame doma,
kdo moje bridkosti globino pozna.

Le enkrat bi slišal, ko Ave zvoni,
kako se marija na zemlji časti.
Kako bi jo s srcem in z usti slavil,
kako z oltarji bi vence ji vel.

Le enkrat bi slišal, ko praznik zvone,
bi slišal, ko orgle po cerkvi done.
O Bogu bi slišal nebeško povest,
kako bi iz duše globin mu bil zvest.

Ljudje jaz ne slišim, ne slišim svet.
Na zemljo prišel sem umirat, trpet.
A gori, tam gori, o tam bo lepo,
spev rajski bo slišalo moje uho.
_________________
"edino ljubezen prevlada"

Obisk Zofije Mazej Kukovič v prostorih društva MDGL-ja



Nekega deževnega popoldanskega dneva, dne 27.5. 2009, je nas v prostorih društva MDGL-ja, presenetila z obiskom bivša ministrica za zdravstvo, gospa Zofija Mazej Kukovič.

Po dolgem času sem se srečala z njo na kavici, kjer sem med pogovorom z njo dobila zamisel, da bi lahko predstavila knjigo tudi članom MDGL-ja, saj sem bila mnenja, da bi tudi člane zanimalo, kako se je odvijalo njeno življenje in kako se je lotevala kriznih situacij.
Da je potekalo v prijetnem vzdušju, sem poklicala tolmačico Tanjo Guiliatti, ki si je rade volje vzela čas za naše člane. Gospa Zofija je nam predstavila svojo avtobiografsko knjigo Voz na strmini v katerem opisuje, kako se je spopadala s kriznimi težavami v poslovnem in zasebnem življenju. Vsako ponujeno delo se je lotila z odločnostjo, vztrajnostjo ter s svojo prefinjenostjo in ga tudi uspešno opravljala. Življenje jo je izoblikovalo v odločno osebo, pa si vedno našla čas tudi za prijatelje, znance, širši krog družine. Podaja se novim izzivom naproti in ker je bila kos mnogim izzivom in situacijam do sedaj, saj kot dekletu iz kraja Belih vod ni bilo v življenju nikoli prizanešeno, kar lahko razberemo iz knjige. Med njenim predavanjem sem si malo ogledovala člane, ki so s veliko vnemo poslušali.

Pomislila sem, da so se morda, predvsem starejši, vrnili nazaj v svoj čas, v preteklost, ko so bili mladi, in so bili časi drugačni, kot sedaj, kjer je trdo delo z rokami zamenjala sodobna tehnologija. Najbrž so se spominjali časov, kako so si znali pestriti svoj vsakdan brez materialnih dobrin, kako so morali trdo služiti za preživetje. Med nami, ki smo prisluhnili zgodbi gospe Zofije, se je pridružil tudi mali nadebudnež, sin tolmačice Tanje in spremljal dogajanje v društvu.

Njeno knjigo sem že pred obiskom v društvu prebrala. Med branjem knjige sem se veliko spomnila na svoje pretekle izkušnje, ki so povezane s gluhoto in sprejemanjem samo sebe v družbi slišečih. Prav tako pa me je knjiga spomnila na gluhe osebe, ki sem jih spoznala in mi dala občutiti, da sem spoznala ljudi, ki so s veliko vztrajnostjo in zagnanostjo dosegali veliko na različnih področjih kljub gluhoti. Marsikatero oviro so morali prebroditi. Ob koncu predstavitve knjige je gospa Zofija podarila vsakemu članu svojo avtobiografijo, namenila trenutek vsakemu članu, da je spregovorila par besed. Bila sem zadovoljna in presenečena nad takšno številčno odzivnostjo, čeprav sem obisk organizirala le par dni pred njenim obiskom. Rada bi se zahvalila predsedniku Saša Lukiču, da mi je omogočil prostor za ta namen predstavitve, prav tako pa se zahvaljujem njegovi prisotnosti ter prisotnosti vas, članov MDGL-ja. Za na konec pa bi rada napisala le to, da je bila gospa Zofija zelo navdušena nad vašim gostoljubjem ter prijaznostjo. Ostal ji bo v spominu vaš lep in topel sprejem med nami.

Simona Drev